Eden izmed rezultatov INSCYD Power-Performance Decoder (PPD) testa je tudi graf, ki prikazuje hitrost proizvajanja in porabe laktata, kot tudi koncentracijo laktata pri določeni intenzivnosti.

MODRA krivulja prikazuje hitrost porabe laktata. Običajno sledi visoko intenzivnemu intervalu aktivna regeneracija, da si ”opomoremo” od napora. Zaradi aktivne regeneracije je metabolizem še vedno v ”pogonu”, kar pospeši porabo laktata. Ali povedano bolj znanstveno: edini način, da se laktata ” znebite ”, je, da ga uporabite kot gorivo pri aerobnem metabolizmu, zato moramo laktat razumeti kot “gorivo za mišice”. 

Torej, hitrost porabe laktata v aerobnem metabolizmu je skladna s hitrostjo aerobnega metabolizma. Ali z drugimi besedami, višja je aerobna stopnja v danem metabolizmu, več laktata lahko dejansko uporabimo kot gorivo. In to kaže modra krivulja, tj. najvišja stopnja aerobnega zgorevanja pri posamezniku.

RDEČA krivulja prikazuje dejansko stopnjo proizvodnje laktata. Odvisna je od anaerobne ali natančneje, od glikolitične moči športnika. Višja kot je ta stopnja, več laktata bo proizvedel pri kateri koli dani intenzivnosti.

Eno najzanimivejših stanj energijskega metabolizma je mejna točka nastajanja laktata in porabe laktata (rdeča in modra krivulja). Pri tej intenzivnosti obe poti (aerobna in glikolitična) tečeta z isto hitrostjo, proizvodnja laktata pa je enaka stopnji porabi laktata. Ta točka označuje najvišjo možno intenzivnost, pri kateri bi se koncentracija laktata stabilizirala na določeni ravni (stacionarno stanje / steady-state ). Pri intenzivnosti, ki je nižja od presečišča krivulj (na levi strani) je največja možna poraba laktata vedno večja od dejanske proizvodnje. Pri intenzivnosti nad presečiščem (na desni strani grafa) proizvodna hitrost presega stopnjo porabe, zato se laktat začne nabirati. To točko lahko imenujemo tudi anaerobni prag.

Natančnost določitve te točke se je potrdilo z MLSS laktatnim testom, ki velja za zlati standard. Test je sestavljen iz 30minutnih konstantnih intenzivnosti, vmes se spremlja koncentracijo laktata, s ciljem da se ugotovili ali je mogoče doseči stabilno stanje. Testiranja so bila izvedena v več športih z moškimi in ženskami. Povprečna toleranca moči / hitrosti na presečišču v primerjavi z zlatim standardom je v območju od 2 do 2,5%. To je bistveno manj kot kateri koli drugi fiziološki test, katerega namen je določiti anaerobni prag.

RUMENA ​​krivulja prikazuje koncentracijo laktata v krvi v stacionarnem stanju. To je tudi razlog, da so vrednosti laktata nekoliko nižje od pričakovane pri nižji intenzivnosti in nekoliko višje pri višji intenzivnosti. Razlog za to je, ker je v stacionarnem stanju čas neskončno dolg. Pri naporih z nizko intenzivnostjo koncentracija laktata sčasoma upada (v primerjavi s tistimi, ki bi jih videli pri enaki moči / hitrosti med protokolom laktatnega stopnjevalnega protokola) do ravni, ki so celo precej pod mirovanjem. Pri visoki intenzivnosti, nad pragom, ni več stacionarnega stanja koncentracije laktata, saj se ta sčasoma kopiči, kar ima za posledico, da se rumena krivulja strmo dviguje.