Eden izmed rezultatov INSCYD Power-Performance Decoder (PPD) testa je tudi graf, ki prikazuje zahtevano energijo in porabo kisika (VO2) pri določeni intenzivnoti (W ali hitrost).

TEMNO MODRA krivulja prikazuje potrebo po presnovi v stacionarno stanju kot funkcija moči / hitrosti (matematično gledano je čas tu neskončen). Lahko se uporabili tudi porabo energije, ki se prikazuje v kJ ali kcal, saj velja, da 1 liter kisika odda približno 21 kJ presnovne energije na minuto. INSCYD uporablja porabo kisika v ml/min/kg namesto kJ ali kcal za prikaz porabe energije, ker olajša primerjavo z dejanskim vnosom kisika. Zato povečana potreba po kisiku, glede na intenzivnost, kaže tudi učinkovitost.

SVETLO MODRA krivulja prikazuje dejansko stopnjo absorpcije/porabe kisika v stacionarnem stanju. Pri nizki intenzivnosti (moč / hitrost) ni bistvene razlike med potrebo po kisiku in vnosom kisika. To pomeni, da ,več ali manj, vsa potreba po kisiku (ali energiji) pokrije aerobna presnova. Pri višji intenzivnosti se pojavi vrzel – označena z MODRIM OBMOČJEM. To vrzel lahko imenujemo glikolitična ali anaerobna vrzel in prikazuje razliko med potrebnim kisikom in dejanskim sprejemom kisika.

Športniki z visoko glikolitično zmogljivostjo (visok VLamax) kažejo večjo vrzel v primerjavi s športniki z nižjo glikolitično zmogljivostjo (nižji VLamax). To dokazuje, da visoko razvit glikolitični metabolizem (razvit s treningom in / ali glede na predispozicijo) postaja bolj prevladujoč kot vir oskrbe z energijo. Nasprotno je pri športniku z visokim VO2max (zelo razvit aerobni metabolizem) in nizkim Vlamax-om, kjer je glikolitična vrzel zelo majna, kar dokazuje prevlado aerobnega metabolizma nad anaerobnim.